PA: Jennifer Harby
Rechèch montre ke aktivite fizik entans ogmante benefis pou sante kè a.
Chèchè nan Leicester, Cambridge ak Enstiti Nasyonal pou Rechèch sou Sante ak Swen (NIHR) te itilize aparèy pou swiv aktivite pou kontwole 88,000 moun.
Rechèch la te montre te gen yon pi gwo rediksyon nan risk maladi kadyovaskilè lè aktivite a te gen omwen yon entansite modere.
Chèchè yo te di ke aktivite ki pi entans te gen yon benefis "anpil".
Chak mouvman konte
Etid la, ki pibliye nan European Heart Journal la, te jwenn ke pandan ke nenpòt kalite aktivite fizik te gen benefis pou sante, te gen yon pi gwo rediksyon nan risk maladi kadyovaskilè lè egzèsis te gen omwen yon entansite modere.
Etid la, ki te dirije pa chèchè nan NIHR, Leicester Biomedical Research Centre ak University of Cambridge, te analize plis pase 88,412 patisipan ki nan laj mwayen nan Wayòm Ini atravè aparèy pou swiv aktivite sou ponyèt yo.
Otè yo te jwenn ke volim total aktivite fizik te fòtman asosye avèk yon diminisyon nan risk maladi kadyovaskilè.
Yo te demontre tou ke lè yon moun fè plis aktivite fizik nan nivo modere pou rive nan nivo ki pi aktif, sa asosye avèk yon rediksyon plis nan risk kadyovaskilè.
To maladi kadyovaskilè yo te 14% pi ba lè aktivite fizik modere a aktif te konte pou 20%, olye de 10%, nan depans enèji total pou aktivite fizik, menm nan moun ki te gen yon nivo aktivite ki ba.
Sa te ekivalan a konvèti yon ti mache 14 minit chak jou an yon ti mache rapid sèt minit, yo te di.
Gid aktivite fizik aktyèl yo ki soti nan Chèf Ofisye Medikal Wayòm Ini yo rekòmande pou granmoun yo vize pou yo aktif chak jou, antreprann 150 minit aktivite entansite modere oswa 75 minit aktivite entansite vigoureux – tankou kouri – chak semèn.
Chèchè yo te di jiska dènyèman li pa t klè si volim aktivite fizik an jeneral te pi enpòtan pou sante oswa si yon aktivite ki pi entansif te bay lòt benefis.
Doktè Paddy Dempsey, chèchè nan Inivèsite Leicester ak inite epidemyoloji Medical Research Council (MRC) nan Inivèsite Cambridge, te di: “San dosye egzat sou dire ak entansite aktivite fizik, li pa t posib pou separe kontribisyon aktivite fizik ki pi entansif ak kontribisyon volim aktivite fizik an jeneral.”
"Aparèy pòtab yo te ede nou detekte epi anrejistre entansite ak dire mouvman an avèk presizyon."
"Aktivite entansité modere ak vigoure bay yon pi gwo rediksyon nan risk jeneral pou lanmò bonè."
"Aktivite fizik ki pi aktif kapab diminye risk maladi kadyovaskilè tou, anplis benefis ou jwenn nan kantite total aktivite fizik la, paske li ankouraje kò a pou l adapte ak plis efò ki nesesè a."
Pwofesè Tom Yates, pwofesè aktivite fizik, konpòtman sedantè ak sante nan inivèsite a, te di: “Nou te jwenn ke reyalize menm kantite aktivite fizik an jeneral atravè aktivite ki gen plis entansite gen yon benefis adisyonèl sibstansyèl.”
"Rezilta nou yo sipòte mesaj senp pou chanjman konpòtman ki di 'chak mouvman konte' pou ankouraje moun ogmante aktivite fizik yo an jeneral, epi si sa posib pou yo fè sa lè yo enkòpore aktivite ki pi modere."
"Sa ta ka osi senp ke transfòme yon ti mache trankil an yon ti mache rapid."
Dat piblikasyon: 17 novanm 2022